Svetnik dneva

VEČ ...|12. 8. 2025
Inocenc XI.

Svetnik dneva

Inocenc XI.
VEČ ...|12. 8. 2025

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 8. 2025
Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

VEČ ...|11. 8. 2025
Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|10. 8. 2025
Lovrenc

Svetnik dneva

Lovrenc
VEČ ...|10. 8. 2025

Svetnik dneva

VEČ ...|9. 8. 2025
Terezija Benedikta od križa (Edith Stein)

Terezija Benedikta od križa (Edith Stein)

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Terezija Benedikta od križa (Edith Stein)
VEČ ...|9. 8. 2025
Terezija Benedikta od križa (Edith Stein)

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Radijska kateheza

VEČ ...|9. 8. 2025
Naši očetje v veri

Br. Miran Špelič in Mateja Subotičanec sta govorila o Avgušinovi razlagi Janezovega evangelija. Je ljubezen do sovražnikov sploh mogoča?

Naši očetje v veri

Br. Miran Špelič in Mateja Subotičanec sta govorila o Avgušinovi razlagi Janezovega evangelija. Je ljubezen do sovražnikov sploh mogoča?

duhovnostspomin

Radijska kateheza

Naši očetje v veri

Br. Miran Špelič in Mateja Subotičanec sta govorila o Avgušinovi razlagi Janezovega evangelija. Je ljubezen do sovražnikov sploh mogoča?

VEČ ...|9. 8. 2025
Naši očetje v veri

Br. Miran Špelič in Mateja Subotičanec sta govorila o Avgušinovi razlagi Janezovega evangelija. Je ljubezen do sovražnikov sploh mogoča?

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|8. 8. 2025
Dominik

Svetnik dneva

Dominik
VEČ ...|8. 8. 2025

Komentar tedna

VEČ ...|8. 8. 2025
Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

komentardružbaspomin

Komentar tedna

Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

VEČ ...|8. 8. 2025
Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|7. 8. 2025
Edvin Fliser, Oliver Dragojević, Abba, Ricchi & Poveri

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.

0:01:41_EDVIN FLISER - OTROCI MORJA  
0:05:31_Oliver Dragojević - Moj lipi andele  
0:10:13_Paul Anka - You are my destiny  
0:13:15_ANIKA HORVAT - GLAS STARE URE  
0:16:56_Karel Gott - Warum Müssen Jahre Vergehen (Avant De Mourir)  
0:20:32_Hermans Hermits - Dandy  
0:22:57_Berta Ambrož - Tivolski Pastirček  
0:26:13_Nana Mouskuri - Une rose de Paris  
0:29:13_ABBA - Chiquitita  
0:41:02_Fred Astaire - Cheek to Cheek  
0:45:28_ALFI NIPIČ - VABIM TE NA PLES  
0:50:35_Ricchi & Poveri - Sara Perché Ti Amo  
0:52:15_CLIMIE FISHER - LOVE CHANGES  
0:59:35_DR.HOOK & THE MEDICINE S. - SYLVIAS MOTHER  
1:03:20_LOUIS ARMSTRONG - WE HAVE ALL THE TIME IN THE WORLD  
1:10:46_BONEY M - BELFAST  
1:14:12_MINORES - TI DOMAČA HIŠA  
1:19:33_JIMI HENDRIX - HEY JOE  
1:22:49_JOLANDA ANŽLOVAR - BELA ŠKOLJKA  
1:26:50_RAFKO IRGOLIČ - KO BIL SEM ŠE DEČEK 

Edvin Fliser, Oliver Dragojević, Abba, Ricchi & Poveri

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.

0:01:41_EDVIN FLISER - OTROCI MORJA  
0:05:31_Oliver Dragojević - Moj lipi andele  
0:10:13_Paul Anka - You are my destiny  
0:13:15_ANIKA HORVAT - GLAS STARE URE  
0:16:56_Karel Gott - Warum Müssen Jahre Vergehen (Avant De Mourir)  
0:20:32_Hermans Hermits - Dandy  
0:22:57_Berta Ambrož - Tivolski Pastirček  
0:26:13_Nana Mouskuri - Une rose de Paris  
0:29:13_ABBA - Chiquitita  
0:41:02_Fred Astaire - Cheek to Cheek  
0:45:28_ALFI NIPIČ - VABIM TE NA PLES  
0:50:35_Ricchi & Poveri - Sara Perché Ti Amo  
0:52:15_CLIMIE FISHER - LOVE CHANGES  
0:59:35_DR.HOOK & THE MEDICINE S. - SYLVIAS MOTHER  
1:03:20_LOUIS ARMSTRONG - WE HAVE ALL THE TIME IN THE WORLD  
1:10:46_BONEY M - BELFAST  
1:14:12_MINORES - TI DOMAČA HIŠA  
1:19:33_JIMI HENDRIX - HEY JOE  
1:22:49_JOLANDA ANŽLOVAR - BELA ŠKOLJKA  
1:26:50_RAFKO IRGOLIČ - KO BIL SEM ŠE DEČEK 

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Edvin Fliser, Oliver Dragojević, Abba, Ricchi & Poveri

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.

0:01:41_EDVIN FLISER - OTROCI MORJA  
0:05:31_Oliver Dragojević - Moj lipi andele  
0:10:13_Paul Anka - You are my destiny  
0:13:15_ANIKA HORVAT - GLAS STARE URE  
0:16:56_Karel Gott - Warum Müssen Jahre Vergehen (Avant De Mourir)  
0:20:32_Hermans Hermits - Dandy  
0:22:57_Berta Ambrož - Tivolski Pastirček  
0:26:13_Nana Mouskuri - Une rose de Paris  
0:29:13_ABBA - Chiquitita  
0:41:02_Fred Astaire - Cheek to Cheek  
0:45:28_ALFI NIPIČ - VABIM TE NA PLES  
0:50:35_Ricchi & Poveri - Sara Perché Ti Amo  
0:52:15_CLIMIE FISHER - LOVE CHANGES  
0:59:35_DR.HOOK & THE MEDICINE S. - SYLVIAS MOTHER  
1:03:20_LOUIS ARMSTRONG - WE HAVE ALL THE TIME IN THE WORLD  
1:10:46_BONEY M - BELFAST  
1:14:12_MINORES - TI DOMAČA HIŠA  
1:19:33_JIMI HENDRIX - HEY JOE  
1:22:49_JOLANDA ANŽLOVAR - BELA ŠKOLJKA  
1:26:50_RAFKO IRGOLIČ - KO BIL SEM ŠE DEČEK 

VEČ ...|7. 8. 2025
Edvin Fliser, Oliver Dragojević, Abba, Ricchi & Poveri

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.

0:01:41_EDVIN FLISER - OTROCI MORJA  
0:05:31_Oliver Dragojević - Moj lipi andele  
0:10:13_Paul Anka - You are my destiny  
0:13:15_ANIKA HORVAT - GLAS STARE URE  
0:16:56_Karel Gott - Warum Müssen Jahre Vergehen (Avant De Mourir)  
0:20:32_Hermans Hermits - Dandy  
0:22:57_Berta Ambrož - Tivolski Pastirček  
0:26:13_Nana Mouskuri - Une rose de Paris  
0:29:13_ABBA - Chiquitita  
0:41:02_Fred Astaire - Cheek to Cheek  
0:45:28_ALFI NIPIČ - VABIM TE NA PLES  
0:50:35_Ricchi & Poveri - Sara Perché Ti Amo  
0:52:15_CLIMIE FISHER - LOVE CHANGES  
0:59:35_DR.HOOK & THE MEDICINE S. - SYLVIAS MOTHER  
1:03:20_LOUIS ARMSTRONG - WE HAVE ALL THE TIME IN THE WORLD  
1:10:46_BONEY M - BELFAST  
1:14:12_MINORES - TI DOMAČA HIŠA  
1:19:33_JIMI HENDRIX - HEY JOE  
1:22:49_JOLANDA ANŽLOVAR - BELA ŠKOLJKA  
1:26:50_RAFKO IRGOLIČ - KO BIL SEM ŠE DEČEK 

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 8. 2025
Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju doma in po svetu

V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ... 




 

Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju doma in po svetu

V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ... 




 

Tone Gorjup

politikaUkrajinaGaza

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 8. 2025
Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Komentar tedna

VEČ ...|8. 8. 2025
Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaspomin

Naš gost

VEČ ...|9. 8. 2025
Kardiologinja in terapevtka Tatjana Zorko

Spoznali smo kardiologinjo in terapevtko Tatjano Zorko, ki je svojo poklicno pot začela v UKC Ljubljana, mnogo let kasneje pa se je posvetila študiju psihoterapije, da bi najprej pozdravila sebe, nato pa, da bi znala ljudem pokazati, kako se lahko ob pomoči medicine zdravijo sami. Spregovorila je tudi o osebni izkušnji z boleznijo in o tem, kako je prav ta preizkušnja poglobila njeno razumevanje zdravljenja.

Kardiologinja in terapevtka Tatjana Zorko

Spoznali smo kardiologinjo in terapevtko Tatjano Zorko, ki je svojo poklicno pot začela v UKC Ljubljana, mnogo let kasneje pa se je posvetila študiju psihoterapije, da bi najprej pozdravila sebe, nato pa, da bi znala ljudem pokazati, kako se lahko ob pomoči medicine zdravijo sami. Spregovorila je tudi o osebni izkušnji z boleznijo in o tem, kako je prav ta preizkušnja poglobila njeno razumevanje zdravljenja.

Blaž Lesnik

spominživljenjebolezensrcezdravjeManca Koširrealitetna terapija

Naš pogled

VEČ ...|5. 8. 2025
»Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč, kot človek prikliče zdravnika.«

Večina slovenskih kmetov svoje živali pozna po imenu. Redimo jih z ljubeznijo in spoštovanjem. Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč kot človek prikliče zdravnika. To je realnost, ne floskula… In medtem ko se govori o dobrobiti živali, se nihče ne vpraša, kako je mogoče, da je zelenjava v trgovini cenejša od vode. Koliko migrantov v južni Evropi je zanjo delalo brez plačila? Koliko čebel je umrlo zaradi monokultur? Koliko otrok pobira avokado za »zdrave jedilnike« tistih, ki nam očitajo neetičnost, se sprašuje kmet Matej Potokar.

»Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč, kot človek prikliče zdravnika.«

Večina slovenskih kmetov svoje živali pozna po imenu. Redimo jih z ljubeznijo in spoštovanjem. Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč kot človek prikliče zdravnika. To je realnost, ne floskula… In medtem ko se govori o dobrobiti živali, se nihče ne vpraša, kako je mogoče, da je zelenjava v trgovini cenejša od vode. Koliko migrantov v južni Evropi je zanjo delalo brez plačila? Koliko čebel je umrlo zaradi monokultur? Koliko otrok pobira avokado za »zdrave jedilnike« tistih, ki nam očitajo neetičnost, se sprašuje kmet Matej Potokar.

Radio Ognjišče

komentarkmetijstvoSKPMKGP

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 8. 2025
Pesniška nagrada Kresnice - Prenova Kosovelove domačije

Pesniško nagrado kresnice 2024 je prejela Alenka Jensterle Doležal za pesniško zbirko Ure in one: Otrokom in pesnicam. Občina Sežana pa je podpisala pogodbo za prenovo domačije pesnika Srečka Kosovela v Tomaju, ki je potrebna, ker so zaradi podirajočega zidu ob cesti skozi Tomaj na hiši nastale razpoke. Te je potrebno sanirati še pred letom 2026, ki je bilo razglašeno za Kosovelovo leto.

Pesniška nagrada Kresnice - Prenova Kosovelove domačije

Pesniško nagrado kresnice 2024 je prejela Alenka Jensterle Doležal za pesniško zbirko Ure in one: Otrokom in pesnicam. Občina Sežana pa je podpisala pogodbo za prenovo domačije pesnika Srečka Kosovela v Tomaju, ki je potrebna, ker so zaradi podirajočega zidu ob cesti skozi Tomaj na hiši nastale razpoke. Te je potrebno sanirati še pred letom 2026, ki je bilo razglašeno za Kosovelovo leto.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaKosovelova domačija TomajAlenka Jensterle Doležal

Spominjamo se

VEČ ...|12. 8. 2025
Spominjamo se dne 12. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 12. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 8. 2025
So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Duhovna misel

VEČ ...|12. 8. 2025
Velikonočna igra

V šoli so se pripravljali na vsakoletno velikonočno praznovanje. Otrokom, ki naj bi nastopali pri igri, so rekli, naj si izberejo vloge ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Velikonočna igra

V šoli so se pripravljali na vsakoletno velikonočno praznovanje. Otrokom, ki naj bi nastopali pri igri, so rekli, naj si izberejo vloge ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost